Znane osebnosti

Cvetko Golar

V1-151229859
Rodil se je 4.5.1879 v vasi Gosteče pri Škofji Loki, v družini s sedmimi otroki. Že kot zelo majhen je vzljubil domačo pokrajino in okoliške griče. Zaradi tega ga je kasneje večkrat dajalo domotožje, ko je hodil v šolo v Škofjo Loko in kasneje, ko je začel obiskovati gimnazijo v Ljubljani. Gimnazije ni dokončal in tako se je na koncu šestega letnika odpravil v Zagreb, kjer je urejal dijaški list Nova nada. V gimnaziji je spoznal Josipa Murna s katerim sta celo prebivala skupaj v ljubljanski Cukrarni. Preko Murna se je Golar spoprijateljil tudi z Otonom Župančičem, s katerim sta tudi po Murnovi smrti ostala prijatelja. Bil je tudi vojak med prvo svetovno vojno, vendar je služil v zaledju. Golar je imel iz časa svojih mladostniških bohemskih let tudi sina Manka, ki je kasneje živel z njim in njegovo novo ženo na posestvu v Ljutomeru. Ukvarjal se je z novinarstvom, pisal je zgolj zaradi kruha. Večino časa je Golar preživel v Ljubljani, nekaj v Celju, nazadnje pa se je ustalil v Ljutomeru, kjer se je ukvarjal s čebelarstvom in sadjarstvom. Za Golarja pravijo, da je učenec Josipa Murna, vendar še zdaleč ni tako nežen in čuten kakor on. Področje na katerem je ustvarjal Golar je zelo obsežno. Da je temu tako se pozna, da je Golar večinoma ustvarjal zaradi lastnega kruha. Pisal je pesmi, novele, dramske igre, urejal pa je tudi časopise, liste in almanahe kot so Domovina, Novi slovenski Štajerec, Naš list, Na novih potih, Ljubljanski zvon, Slovan, Slovenski narod. Svoja dela je objavljal tudi v ameriškem izseljenskem listu Glas naroda. V svojih delih je predvsem slikal motive iz kmečkega okolja, najraje je neko novelo ali pesem postavil na območje Soriškega polja. Nekaj najboljših pesmi, kot je Pelin roža, je nastalo med prvo svetovno vojno, kjer se je mnogokrat srečal z smrtjo kakšnega mladega fanta. Kasneje je začel pisati tudi dramske igre, ki pa so bile nekatere zelo dobro sprejete, nekatere pa je zaradi glasnega odpora moral popraviti in še enkrat objaviti. Veliko je pisal tudi za otroke. Proti koncu življenja lahko pri Golarjevih delih opazimo očitno izpetost, mnogokrat pa je v novih zbirkah objavil tudi veliko starejših svojih del:

Pesniške zbirke: Pisano polje (1910), Rožni grm (1919)
Prozna dela: Kmečke povesti (1914), Pastirjeva nevesta (1923)
Odrska dela: Vdova Rošlinka, Zapeljivka (po popravku Dekle z rožmarin/rožmarinom), (1925),
Dve nevesti (1942), Ples v Trnovem (1942)
Pesmi za otroke: Veseli svatje (1942), Razposajenci (1943), Srp in klas (1952), Čez loke in potoke (1956)
Uredniško delo: Sto let slovenske lirike’ (od Vodnika do moderne), Fran Levstik: Poezije I- III, Bob za mladi zob (pesmi za mladino), Slovenske balade in romance.

Umrl je leta 18.12.1965 v Ljutomerju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja